LIKfest

PRAZNOVANJE

Pionirski dom – Center za kulturo mladih v tem šolskem letu vstopa v praznično leto, ko bomo obeležili 60. obletnico našega praznovanja. V teh desetletjih se je v našem domu zgodilo nešteto praznovanj. Javnih in zasebnih, malih in velikih. Vsako praznovanje nam ponuja svojevrstno zadrego. Koga povabiti, s kom deliti veselje in kako narediti praznovanje karseda interaktivno in drugačno od soseda, prijatelja, sorodnika.

V zadnjih letih smo z vami stkali svojstveno vez in veseli me, da bomo to leto skupaj iskali likovne načine praznovanj. Že v začetku bi rad poudaril, da ne pričakujemo tort na katerih bi otroci vpihovali svečke. Niti ne pričakujemo naslikanih ali risanih daril. Želimo si praznovanja, ki bo namenjeno vsem, hkrati pa izbranim. Ne nazadnje se sami srečujete z novimi fenomeni, kako so otroci primorani za svoje vrstnike organizirati praznovanja v vrednosti več sto evrov. Priznam, da me je ta socialna vsebina zelo prizadela in drži, tudi z letošnjim LIKfestom na nek način omejujemo s prostorom vas. Žal je selekcija postala del našega vsakdana.

Človek si je svoj vsakdan v zgodovini vedno polepšal s praznovanjem. Najprej smo praznovali naravne fenomene, nato so v naše misli prišli bogovi in najrazličnejša božanstva. Človek je začel praznovati dneve svetnikov in godove, v nadaljevanju rojstne dneve. Praznujemo valete, mature in diplome. Velike razstave in druge dosežke, ki so nam pomembni. Ob vsem tem praznovanju pa si je človek moral organizirati prostor in gradila so se prva skromna svetišča, ki so se nadaljevala do nepredstavljivih dimenzij piramid, gotskih katedral. Vse to smo skozi razvoj civilizacije počeli, da bi impresionirali drugega, da bi se predstavili drugim kot večji in močnejši.

Naša praznovanja je v svojih delih najbolj močno opisal in orisal Maksim Gaspari. Od kolednikov, velikonočnih voščilnic, pa vse do nabožnih ali politično obarvanih razglednic, na primer propagandno gradivo za Koroški plebiscit. Praznovanja so del pripovedništva in tudi etnološkega izročila. S kom in kako praznujejo kurenti ali pa laufarji. Je praznična obleka še ukrojeno krilo za poročene mame z avbo na glavi? In ali je še smiselno podirati drevesa, da bi gradili mlaje?

V likovnih prispevkih lahko premišljujemo tudi današnja praznovanja. In kako je en sok in paket domačice piškotov zamenjal razvedrilni park, ko otroci skačejo po trampulinih in je vse kar ostane preznojena majica, ob vreščanju izmomljanih besed. Naše praznovanje bo potekalo preko risbe, preko slike, ilustracije ali pa plakata. Lahko je to povabilo na praznovanje Pionirskega doma. Lahko je to spominska knjiga vas pedagogov, da nam napišete pozdrav in refleksijo za dosedanja sodelovanja. Vsaka fiksacija in pisanje recepta bi bila odveč, saj vam zaupamo in vemo, da imate odlične sestavine, da lahko z nami naredite odlično praznovanje, ki ga želim čez deset let brati kot dokument nekega prazničnega časa.

Posameznik je od nekdaj ločeval praznični dan od svojega vsakdanjika. Prazniki so nabiti s pozitivno energijo, žal v zadnjih desetletjih podprti s potrošništvom, ki je praznike spremenil, spreminja pa tudi našo vizualno krajino. Ko se obračamo od jeseni z lučkami do prvih januarskih srčkov in v februarju že z velikonočnimi zajčki. Morda imamo tokrat priložnost, da se upremo tem stereotipnim in vsiljenim podobam in najdemo svoj praznik. Ob letu 2023 bo z nami praznoval tudi Slovenski etnografski muzej. Naključje ali pa za nas spodbuda, da se navežemo tudi na njihovo zbirko in etnološko dokumentacijo, predvsem pa skupaj ustvarimo Pionirski praznik – praznik za vse generacije in za vsakogar, ki obišče naše razstavišče in vaša likovna dela.

Boris Beja, vodja festivala