LIKfest

Osnoven, preprost (morda za koga že dolgočasen) a hkrati težko ulovljiv in lep. Ne glede na to, kako bi ga opisali, pripada krogu prav posebno mesto v človeškem spoznavnem svetu. Še danes je krožna oblika predmet fascinacije (pogled na polno luno), nosilec tehničnega napredka (kolo) in simboličnega pomena (prstan), ki povezuje naravo, matematiko in umetnost. Privlačnost tega motiva je mogoče zapisana že v naših telesih. Vidno polje očesa je krožne oblike in popolno človeško telo naj bi, po Leonardu da Vinciju, začrtalo obod kroga. A zgodba, ki jo o krogu pripoveduje umetnost, se začne veliko prej.

Že na egipčanskih reliefih srečamo motiv kroga, v katerem lahko brez predznanja prepoznamo sonce. V tem primeru le to simbolizira boga in, zanimivo, bo tudi skozi nadaljnjo zgodovino in druga verovanja element kroga, brez začetka in konca, ohranil ta pomen. Krog pa ni bil le simbol večnosti, ampak tudi predmet izzivov tostranstva. Kako prostoročno narisati popoln krog? Poznogotski slikar Giotto naj bi bil znan tudi po tej veščini. Tudi njegovi poznejši kolegi, renesančni arhitekti, so se želeli dokazati in oblikovati stavbo s krožnim  tlorisom, ki jo lahko postavijo ob bok rimskemu Panteonu.

Zdi se, da je krog, čeprav »že stokrat viden«, hkrati vir neskončnega navdiha, ki se ne odraža le v grandioznih projektih arhitektov, ampak tudi v vračanju k osnovam. Slikar Vasilij Kandinski je za svojo barvno skico leta 1913 uporabil motiv koncentričnih krogov. Krog pa srečamo tudi v mnogih drugih delih moderne umetnosti, ki raziskujejo možnosti abstrakcije in nas nagovarjajo, da razmišljamo o oblikah, barvah, ritmu in ostalih primarnih prvinah slikarstva. Kaj pa danes? Tudi če ne poznamo sodobnih umetniških del, nam oblikovalski izdelki, prepoznavni simboli in logotipi popularne kulture kažejo na vztrajanje te oblike v človeškem ustvarjanju (simbol olimpijskih iger).   

Krog pa je v umetniških delih prisoten na različne načine in ga ne zaznamo takoj. Včasih je treba pogledati čisto od blizu. Tako lahko pri delih, ki so jih ustvarjali pointilisti prepoznamo točko zraven točke oziroma krogec zraven krogca, ki počasi ustvarja povsem prepoznavno podobo vsakdanjega življenja (kot jo prikazuje slika Nedeljsko popoldne na otoku La Grande Jatte). Včasih pa obliko razpoznamo od daleč, kot v primeru krožne kompozicije mnogih baročnih slik, ki je gradnik izjemno dinamičnih prizorov, kot v kakšnem akcijskem ali čustveno nabitem filmskem prizoru.

Kako osnoven je krog v človeški civilizaciji se odraža tudi na besedni ravni, kjer ne označuje le geometrijskega lika, ampak ima mnoge ekspresivne pomene; družinski, živalski, barvni, začarani krog itd. Izraz krog uporabljamo tudi za pojave, ki tvorijo sklenjeno obliko, npr. ples v krogu, kot ga prikazuje skulptura Stojana Batiča pred vilo Pionirskega doma ali slika Kolo Matije Jame v Narodni galeriji. Človeško telo tako tudi z gibanjem ustvarja krožne oblike, ko hodi, teče, pleše okrog.

Okrog pa so lahko tudi umetniška dela. Vzemimo za primer nastanek grafik, kjer umetniško delo ni matrica, ki jo rezljamo, dolbemo itd. ampak njen odtis, ki podobe obrne okrog oziroma zrcalno. Okrog so lahko tudi (namenoma ali ne) slikarska dela. Leta 1961 so v newyorškem Muzeju moderne umetnosti na razstavi Matissovih poznih del, umetnikovo sliko La Bateau po nesreči obesili okrog, kar je skoraj do konca ostalo neopaženo. Medtem ko je pri zaposlenih priznanega muzeja to vsekakor povzročilo zadrego (okrog je vendar narobe), je situacija lahko tudi zanimiva in humorna (okrog je drugače, zanimivo, igrivo). Zdi se, da če stvari delamo okrog, nas vedno malo presenetijo oziroma, da se končni učinek zgodi neodvisno od nas. Zato s to temo, v želji na mnoga drzna raziskovanja (in ustvarjalne napake) odpiramo letošnji, že četrti LIKfest.

 Marina Katalenić, članica strokovne komisije