Zgodba obravnava begunsko problematiko, vendar ne na hladen in suhoparen način, na kakršnega je ta tema predstavljena v časopisih, temveč čustveno in doživeto. Za prvoosebnega pripovedovalca si je avtorica, zanimivo, izbrala dečka, domačina, ki dobi za sošolko Mino, deklico iz begunske družine. Že v uvodu uporabi premi govor in nas s tem spretno vpelje v sredino dogajanja. Proces njunega zbliževanja in sprejemanja je prikazan postopno, po korakih, psihološko poglobljeno: od začetnega sramu in nelagodja do končnega zavezništva, kjer prisego o prijateljstvu pomeni povabilo, da skupaj napravita plakat pri gospodinjstvu. Avtorici uspe bralca ganiti, in to brez najmanjše sledi osladnosti.
OŠ Rače, mentorica: Sabina Ozmec
Avtorica se je prepričljivo vživela v prihodnji čas, ko bo tudi sama postala študentka in odšla študirat v Ljubljano, zanjo tuje mesto. Rada bi namreč postala učiteljica. V preprostem in jasnem slogu popiše vse tiste ljudi, živali in stvari v domačem kmečkem okolju, od katerih se je morala zaradi študija posloviti in jih bo najbolj pogrešala. Vonj jabolk, mama, oče, muca, pes, konjiček … Slovo. Pot z vlakom. Soba v mestu … Zgodba je polna pristnih čustev in bralca zlahka prepriča, da bere o rečeh, ki so se že zgodile. Prisrčno in simpatično. Špela, še naprej neguj v sebi za pisatelja najnujnejšo lastnost: sposobnost vživetja!
OŠ Primoža Trubarja Rimske Toplice; mentorica: Karmen Ulaga
Zgodba, ki bi lahko prišla tudi izpod Cankarjevega peresa. Prvoosebni pripovedovalec je odrasel moški, ki je po poklicu prodajalec čevljev v lastni trgovinici. Prek opisa svojega vsakodnevnega dela, ki ga opravlja z veseljem in predanostjo, nas postopoma popelje v preteklost. Izkaže se, da je njegovo in bratovo otroštvo najbolj zaznamovala prav pretresljiva izkušnja s čevlji. Avtorica s tankim posluhom za dogajanje v človeški duši popiše reakcije vseh otrok in drugih družinskih članov oziroma sorodnikov na stisko in krivico. Čeprav nikjer niti omenjena, je v zgodbo vtkana ostra kritika revščine. Na koncu čevljar spozna, kje tiči pravo bogastvo.
OŠ Polhov Gradec; mentorica: Vesna Muhič
Sošolka je šolski primer premišljeno zgrajene zgodbe, tako imenovane zgodbe s preobratom. Zanimivo, tudi tokrat si je avtorica izbrala za prvoosebnega pripovedovalca osebo nasprotnega spola. Ta fant opisuje svojo sošolko, dekle, ki je po zunanjosti splošno priznana lepotica, v notranjosti pa hladna, narcisoidna, koristoljubna in manipulantska … Vsaj tako jo vidi on, ki je očitno ne mara preveč. Izjavi celo, da jo sovraži. Opis gradi s prepletanjem izvirnih primerjav, kako jo vidijo drugi in kako on. Tia že pri izbiri primer pokaže svoj razkošni pisateljski talent. Dokončno pa ga potrdi s presenetljivim zadnjim stavkom, kjer načrtno poruši vtis, ki ga je prej gradila skozi celo zgodbo. Čestitke si zasluži tudi njena mentorica!
III. OŠ Celje; mentorica: Anamarija Lah Šuster
Tudi tokrat je prvoosebni pripovedovalec fant. Nekaj, kar je sprva videti kot še en običajen spomin s poletnih počitnic, se med spretnim stopnjevanjem razvije v mnogo več. Tako prek filigransko drobnih vsakdanjih dejanj in odličnih, prav nič papirnatih dialogov spremljamo rojevanje prve mladostniške simpatije. Deklica Tinka namreč fanta tako prevzame, da si želi napraviti nanjo vtis s svojim plavanjem, oz. kot temu pravi on, z »letom metuljev«. Nedolžno postavljanje pa se kmalu sprevrže v dramatično nezgodo, ki bi se lahko tudi tragično končala. S pomočjo kratkih stavkov v sedanjiku se bralec znajde sredi živega, napetega dogajanja, kot da je sam del njega. Sledi odprt konec (zanj je uporabljena literarna podlaga), ki si ga lahko vsakdo po svoje razlaga.
OŠ Gorica; mentorica: Vesna Penec
Ena redkih zgodb, kjer je prvoosebna pripovedovalka res tisto, kar je tudi avtorica: dekle, ona sama, kar prispeva k še večji prepričljivosti. Zgodba pa izstopa tudi po izvirnem pisateljskem pristopu. Do polovice je namreč strukturirana kot nekakšen slovar oz. leksikon, kjer posameznim ključnim pojmom sledita dvopičje in duhovita razlaga. Dinamiko ustvarja kontrast med splošno sprejeto razlago znanih pojmov (kot so: zrcalo, hrana, fant, poskus, droga, zaupanje, rock) in individualnim doživljanjem pripovedovalke. Od polovice naprej pa se avtorica posveti izključno zgodbi. Dekletova skrivna posebnost je, da se iz življenjskih stisk rešuje z rezanjem telesa – s t. i. samopoškodovanjem. Za konec so kot kriki nanizana vprašanja, ki bralca udarijo kot težka klofuta.
Prva osnovna šola Slovenj Gradec; mentorica: Nataša Rotovnik Sukič
Letos smo prvič podelili priznanje mentoricama OŠ Žiri Vesni Krvina in Francki Burnik, ki sta dano literarno predlogo s tematiko otroških čevljev domiselno in duhovito izkoristili za oživitev tradicionalne povezanosti svojega kraja Žiri s čevljarskim izročilom, pa naj gre za obrtno izdelavo ali množično proizvodnjo v tovarni Alpina. Da je tam čevljarska iskrica še živa, dokazujejo iskreni in simpatični spisi njunih učencev.
- Petja Dornik: Nasmeh; OŠ Milojke Štrukelj, mentorica: Alenka Čelik
- Jakob Bernard: Super čevlji; OŠ Brezovica pri Ljubljani, mentorica: Urša Krvina
- Cintia Lucia Medic: Poletna zima; OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, mentorica: Majda Fortuna Gregorčič
- Anja Hriberšek: Sreča v nesreči; OŠ Šalek, mentorica: Sanja Jazbinšek Sever
- Brina Stankovič Elesini: Ptica sredi obzorja; OŠ Franca Rozmana Staneta, mentorica: Nataša Pivk
- Tosja Pišek: Senca; OŠ Cirkovce, mentorica: Jerneja Kuraj
- Staša Korpič: Naš majhen, brezmejni svet; iii. OŠ Murska Sobota, mentorica: Branka Jančar
- Tilen Weiss: Na ljubljanskem plesu; OŠ Grm, mentorica: Tina Veselinovič
- Doroteja Drevenšek: Še deset minut; OŠ Angela Besednjaka, mentorica: Polonca Čontala Piberl
- Nadja Žuna: Obljuba; OŠ Vransko Tabor, mentorica: Polona Učakar
- Blažka Jurca: Joj, ta petek trinajsti; OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč
- Pia Cigut: Lp, Maruška; OŠ Miška Kranjca Velika Polana, mentorica: Vesna Njenjić
- Rebeka Merljak: Kdo je ukradel energijo Knjigodolu?; OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, mentorica: Marija Lampret
- Aleks Jeršič: Luč življenja; OŠ Vič
