BODI PISATELJ/PISATELJICA : BODI PISATELJ - literarni natečaj 2017 v tujem jeziku

AJDA SIMČIČ: An escape from the past

Zgodba, ki pritegne že v prvih nekaj vrsticah in ne izpusti do zadnje besede. Dodelani liki, ki se živo prikažejo pred očmi bralca. Svežina sloga, kjer dominira živahen dialog in kjer ni prostora za odvečno cvetličenje in razvlečene opise. Vse to odlikuje zgodbo An escape from the past avtorice Ajde Simčič. Če k temu dodamo dejstvo, da se je bilo težko odločiti le za en odlomek teksta za današnjo prireditev in bi najraje videli, da se prebere kar celotna zgodba, je več kot jasno, da imamo pred sabo besedilo vrhunske kakovosti. Ajda, kapo dol, veselimo se že vseh tvojih prihodnjih zgodb!

JANEZ NEMEC: An Old Tale from an Old Land

Briljantnost, s katero avtor razvija zgodbo, bi lahko primerjali z zgodnjim H. P. Lovecraftom, ki iz najbolj nedolžnega potepa potegne občutek neizogibne groze. Kljub temu, da je mladi avtor imel le nekaj strani za razvoj svoje zgodbe, je svojo nalogo več kot uspešno izpeljal. Bralec je vseskozi na trnih, na koncu hrepeni po nadaljevanju, po novem poglavju, mogoče celo po novi knjigi... Zaradi vsega omenjenega, prepletenega z virtuozno uporabo besedišča, ki presega vsa pričakovanja, lahko le z navdušenjem opazujemo novega pisatelja v nastajanju.

IRENA GNEZDA: The journey of finding himself

Kako lepo je, ko te lahko tako izjemna mlada pisateljica popelje na širno morje in te predstavi liku, ki je razklan med lastno voljo in voljo svojih staršev. Še lepše je, da avtorici uspe mojstrsko približati čustva protagonista bralcu in ju povezati do te mere, da bralec dobesedno čuti svobodo, stisko in dvome glavnega junaka. Naj si bo razburkano morje jeze ali mirna plima spokojnosti, dela izpod peresa mlade avtorice bodo, brez dvoma, mojstrovine.

NIKA PUŠLAR: Riches to rags story

Nika Pušlar je v svoji zgodbi predstavila fanta Isaaca, ki spozna potepuhinjo. Za razliko od nje je bil on rojen pod srečno zvezdo, Raven, kot je dekletu ime, pa mu skozi čas razkrije svet ljudi njenega stanu, ki ni niti približno tako oduren kot elita, ki jo Isaac sovraži. Zgodba ima nepredvidljiv razplet: Isaac želi dekletu pomagati, a ga pri tem ovira njegov oče. Isaac naposled le začne misliti s svojo glavo. Ta ključni trenutek je tudi motiv svobode, enega koraka, ki ga ločuje od lastne odločitve. Od prve velike odločitve, s katero se ne bo podredil staršem in družbi, v kateri je rastel. Zdaj, ko je sam, vidi stvari dosti bolj široko in jasno. Odločitev je težka, a najbolj logična zanj v danem trenutku - tudi sam bo postal eden izmed tistih “na drugi strani”. In to ga osvobodi. Nika Pušlar je zgodbo mojstrsko zavila v smer, ki da bralcu misliti in ga prisili v razmislek o tistih, ki nam niso blizu, o tistih, o katerih ne želimo veliko razmišljati, pa bi vendarle morali. Nika, hvala za to in se veselimo tvojih novih zgodb.

TEREZIJA FERLEŽ: Wishes

“Careful what you wish for” - pazi, kaj si želiš je moto Terezijine zgodbe, ki je prevzela žirijo. Odlična, odlična ideja za zapis o tem, kaj se zgodi, če se nam tudi tiste najbolj nenavadne in na videz nemogoče želje izpolnijo. Zgodbo pripoveduje pripovedovalec, katerega imena ne izvemo, vemo pa, da je on tisti, ki odloča o izpolnitvi naših želja. In on je tisti, ki deklici Luni omogoči, da se vsakič, ko dopolni 77 let, vrne 70 let nazaj ter znova in znova podoživlja istih 70 let. Neverjetna ideja, odličen in osvežujoč smisel za jezik, komunikacijo med liki ter neverjeten občutek za tiste drobne nianse, ki so potrebne, da iz zgodbe nastane umetnina. Terezija, bravo! Mogoče bi lahko razmislila o knjigi - mi jo bomo zagotovo prvi prebrali.

PINA KLARA PETROVIĆ JESENOVEC: Les graines de fougère

Njena zgodba ima močno in nepretrgano rdečo nit, ki nas vodi vse do konca zgodbe. Besedišče je bogato, izvirno, močno. Jezikovna pravilnost je praktično perfektna, kot bi bila avtorica naravna govorka. Zgodbo je z vsemi svojimi kompetencami zavila v skrivnost, napetost, nepretrgano čakanje, kaj se bo zgodilo z neskončno zimo, ki pesti tako ljudi kot živali. Tesna povezanost človeka in volka, prebijanje na sever in iskanje semena praproti, ki bi končala ledeno sago. Ali bo Nilsu in Gigiju s pomočjo volkov le uspelo priti na konec severne poloble, kjer se hranijo semena, ki bi ponovno prinesla žarke sonca, potočke, energijo in življenja? Ali bodo končno dočakali poletje?

GAJA PRINČIČ: Sogni

Kdo od nas ni v svojih mladih letih izkusil tesnobnih občutkov, kot so ti, ki so navdihnili prizadevno avtorico te kratke, rahločutne, bogate in prijetne pripovedi, morda celo njene avtobiografske poti? Zdi se primerno, da se ob tem spomnimo kratkega verza, ki ga je spesnil velik sanjač Giacomo Leopardi pri svojih 21. letih: »Tako se v tej brezmejnosti utaplja misel moja in ljubo mi toniti je v tem morju! » Obstaja odlomek iz slavne poezije »Neskončnost« iz leta 1819, ki opisuje cilj kratkega popolnoma fantastičnega in filozofskega medgalaktičnega potovanja osebe, ki je imela pred seboj zgolj samo živo mejo, ki se je vzpenjala na samotnem griču. In nič več kot to. Tudi Dante začne svojo pot v nemirnem gozdu. Pa vendar vsi končajo kot zmagovalci.

NOEMI VEGI: Ferienabenteuer

V spremni besedi svojega dela zmagovalka A kategorije Noémi Vegi zapiše, da verjame v poštenost in iskrenost, ter da dobro premaga zlo. Poleg glavnih likov May, Helferja in njunih prijateljev v zgodbo vplete neznana bitja, ki se prikradejo v njihove brezskrbne počitnice. Naenkrat smo v svetu sivine, saj zemlji ukradejo barve. Noémi je ustvarila čudovito prispodobo: nezemeljska bitja so vse naše slabosti: pohlep, nepoštenost in neiskrenost. In na koncu se izkaže Noémina vera v dobro, saj se May in Helfer zbudita iz morastih sanj v živopisno resničnost. Hvala Noemi, ohrani svoja pozitivna prepričanja in piši naprej.

KAJA VEČKO: Sterne am Himmel

Že tretje leto zapored je komisija v kategoriji D izbrala zmagovalno zgodbo, ki je prišla izpod peresa Kaje Večko. Glavni lik letošnje zgodbe je mož, uspešen in priznan sodnik, ki mu tragična nesreča vzame dom in družino. A ne le to: v nesreči oslepi in odtlej živi samotarsko življenje, odmaknjen od ljudi, dokler se neke čarobne, kresne noči ne zgodi čudež. Čudež, ki mu povrne vid. Sedaj lahko umre z nasmehom na obrazu. Kaja je v lik glavnega junaka postavila vse nas, ki sicer vidimo, a živimo v sivi realnosti in ne opazimo več lepote okoli nas, lepote, ki se ji reče ŽIVLJENJE. Hvala Kaja, odlično napisano, veselimo se tvojih novih stvaritev.