Mednarodni filmski festival ZOOM

ANIMIRANI FILM (OD TEORIJE DO IZVEDBE)

11. in 12. marec 2023

Pionirski dom, Komenskega 9, 1000 Ljubljana

 

Mentorji izobraževanja: Igor Prassel, Špela Čadež, Andreja Goetz

Več o mentorjih si lahko preberete tukaj.

Cena izobraževanja: 80 EUR

Plačilo izobraževanja mora biti opravljeno najkasneje do 2. marca 2023.

Prijavite se lahko prek spletne prijavnice.

Odjava po 2. marcu 2023 (razven opravičljivih razlogov) ni možna.

Za več informacij nam pišite: Sara Šabec, zoom@pionirski-dom.si

 

 

PROGRAM:

Sobota, 11. marec

10.00 – 11.30 Zgodovina in razvoj animiranega filma

Večina ljudi si vsaj približno predstavlja, kako animirani film nastaja, zelo malo pa jih ve, kako se je animirani film zgodovinsko razvijal. Predhodnice filma in animacije, kot ju poznamo danes, so bile preproste optične igrače. Pred iznajdbo kinematografa meja med filmom in animacijo ni bila natančno določena, saj so bile sličice na optičnih igračah bodisi fotografije gibanja, bodisi risbe.

 

Prvi, ki mu je uspelo ustvariti resnične gibljive slike, je bil Émile Reynaud, ki je risane risbe projekciral na trak s pomočjo praksinoskopa. Ko se je pojavil kinematograf bratov Lumiére, je zanimanje za Reynaudove animacije minilo. Animacija je spet postala aktualna šele leta 1906, ko je J. Stuart Blackton naredil Smešne izraze zabavnih obrazov (Humorous Phases of Funny Faces, 1906). Šlo je za postopno dorisovanje faz gibanja s kredo na tablo: na tabli se je izrisal obraz, ki se je nato spačil. Smešni izrazi zabavnih obrazov so prvi primer animiranja sličice za sličico (ang. frame by frame). Prvi pripovedni animirani film je bil Mali Nemo (Little Nemo, 1911) ameriškega umetnika Winsorja McCaya. V risanki nastopa nekaj rahlo grotesknih, komičnih likov, ki si med seboj nagajajo. Film Mali Nemo vsebuje približno sedem minut igranega uvoda, v katerem McCay predstavi, koliko sličic je potreboval za tri minute animacije. Hkrati se je razvijala tudi tehnika piksilacije (animiranje fotografiranih predmetov in ljudi). Prvi znani film te vrste je Zakleti hotel (The Haunted Hotel, 1907) J. Stuarta Blacktona.

Za razliko od Zagreba, kjer se je v petdesetih letih zbrala homogena skupina avtorjev animiranega filma, ki so začeli pisati moderno zgodovino svetovnega avtorskega animiranega filma, Ljubljani ni uspelo ustvariti takih produkcijskih razmer, ki bi lahko sledile razvoju animiranega filma v sosednji republiki. Slovenski avtorji se v času od petdestih let prejšnjega stoletja niso uspeli uveljaviti v tujini tudi zaradi dejstva, ker so lutkovni animirani filmi ostajali na ravni tradicije gledališkega lutkarstva, ki je bilo namenjeno predvsem otroški publiki in ni vnašalo eksperimentalnih rešitev v grafično in vsebinsko podobo. Verjetno je tudi to eden izmed razlogov za postopno opuščanje lutkovno animirane produkcije. Vsekakor pa moramo omeniti vlogo pionirja in našega prvega animatroja, Sašo Dobrila, katerega stoto obletnico rojstva in sedemdesetletnico stvaritve prvega animiranega filma Sedem na en mah, praznujemo letos.

Hrvaško, predvsem Zagrebško šolo animiranega filma, je zaradi njenega izstopanja in kakovosti skorajda nemogoče prezreti. Le kdo se ne spomni legendarnega Profesorja Baltazarja (Professor Balthazar, 1967–1978 in ostalih čudovitih risank zagrebških avtorjev? Zagreb film je bil ustanovljen leta 1953, leta 1956 pa so ustanovili studio, posvečen animaciji in risanemu filmu. Leta 1958 so na filmskem festivalu v Cannesu poželi prvi mednarodni uspeh. Ustvarjalci Zagreb filma so najprej ustvarjali propagandne filme, kasneje so se pričeli ukvarjati s kratkimi animiranimi filmi. Njihovi najbolj znani animatorji so bili Nikola Kostelac, Zlatko Grgić, Boris Kolar in seveda Dušan Vukotić. Slednji je leta 1962 za kratki risani film Surogat (Ersatz, 1961) prejel oskarja. To je bil prvi neameriški oskar za animacijo. Zlatko Grgić je oče enega komercialno najbolj priljubljenih likov Zagreb filma Profesorja Baltazarja, ki s svojimi izumi vedno na nenavaden in smešen način reši vse težave. Serija se je na drugem programu Hrvaške nacionalne televizije vrtela med leti 1967 in 1978, vendar pa jo vedno znova obujajo v kinih, televizijskih retrospektivah in na novih DVD izdajah. Zagreb film še vedno deluje in tradicijo velikih mojstrov animacije prenaša na prihodnje generacij

 

11.30 – 13.30 Ogled filmov in pogovor s Špelo Čadež

Zasukanec (Mate to Measure) Špela Čadež, Nemčija/Slovenija, 2004

Vsakdanjik v krojačnici je lahko tako živahen, da je včasih potrebno improvizirati, vendar takrat fantazija in spontanost nista vedno rešitev. Ko je krojaček sam, rad opravlja delo s pomočjo svojih misli. Toda kaj se zgodi, ko v igro stopi ljubezen in misli uidejo nadzoru?

Ljubezen je bolezen (Liebeskrank) Špela Čadež, Nemčija/Slovenija, 2007

Bolečine v prsih, solze, ki ne ponehajo, in narobe obrnjene glave so simptomi pogoste, a težko ozdravljive bolezni.

Zadnja minuta (Last Minute) Špela Čadež, Marina Rosset, Slovenija/Nemčija, 2010

Kreda lovi senco. Ko jo ulovi, vidimo samo še sledi njune igre.

Boles Špela Čadež, Slovenija/Nemčija, 2013

Nekega dne na Filipova vrata potrka prostitutka Tereza in ga prosi, naj ji napiše ljubezensko pismo za njenega fanta Bolesa. Čez dva tedna se vrne s prošnjo, naj ji napiše še eno ljubezensko pismo, tokrat v imenu Bolesa in namenjeno njej. Tako Filip ugotovi, da Boles sploh ne obstaja ...

Nočna ptica (Nighthawk) Špela Čadež, Slovenija/Hrvaška, 2016

Jazbec obleži na lokalni cesti v gozdu. V mraku se mu približa policijska patrulja. Policisti med postopkom ugotovijo, da žival ni mrtva, kakor so bili obveščeni, temveč najedena prezrelih hrušk. Ko hočejo policisti obnemogleža spraviti na rob ceste, se ta prebudi in dogajanje popelje v nenavadno smer ...

Steakhouse Špela Čadež, Slovenija/Nemčija/Francija, 2021

Zrezek že več dni leži v marinadi. Ponev je vroča. Franc je ravno prav lačen, Lizo pa so v službi presenetili z rojstnodnevno zabavo. Ji bo uspelo pravočasno priti domov?

 

13.30 – 15.00 Odmor za kosilo

 

15.00 – 18.00 Kreativni pristopi k pisanju

Špeline filmi spreminjajo intimne zgodbe v univerzalne. Njene zgodbe so linearne ali polne digresij in prehodov med notranjimi stanji, občutki in resničnostjo. Z analogno stop motion animacijo preizkuša večplastno tehniko, raziskuje različne vizualne rešitve in se ukvarja s temami (odvisnost, alkoholizem, verbalno nasilje), o katerih se ne govori veliko. Na delavnici bomo spoznali njene pristope k kreativnemu pisanju za kratke forme in se tudi sami spopadli s tem izzivom.

 

Nedelja, 12. marec

10.00 – 13.00 Spoznajmo različne tehnike animiranja  

Dopoldanski del delavnice bo posvečen teoriji, ki bo v večji meri podprta z video in slikovnim gradivom ter praktičnimi izkušnjami, ki jih je predavateljica pridobila tekom dolgoletnega dela pri izvajanju delavnic animiranega filma za otroke. Spoznali bomo poglavitne osnove animiranega filma, njegove značilnosti ter različne likovne tehnike. Spoznali bomo tudi kako se animiranega filma lotimo pri pouku in kaj vse za to potrebujemo.

 

13.00 - 14.30 Odmor za kosilo 

 

14.30 - 18.00 Ustvarimo lasten animirani film  

V praktičnem delu bomo izdelali kratek animirani film na osnovi predhodno izdelane zgodbe. Delo bo potekalo v več manjših skupinah. Posamezne prizore pa bomo nato združili v en film. Najprej bomo v poljubni tehniki izdelali preproste like in ozadja ter jih animirali v tehniki stop animacije, kjer za vsak premik ustvarimo novo sliko. Animacije bomo tudi zvočno opremili.