BODI PISATELJ/PISATELJICA

PREJEMNIKI POSEBNIH OMEMB (II. TRIADA)

• Nejc Bombač: Ribji potep

Nejčev Ribji potep je divja pustolovščina treh junaških ribic, ki najbolj uživajo v poslušanju ljudi in njihovih zgodb; pri tem plavajo iz pustolovščine v pustolovščino. Zabavna in razgibana zgodbica, ki se zaključi tako, da kar kliče po nadaljevanju: bo Flip uresničil željo in postal prva riba v vesolju? Res bi radi vedeli!

• Zarja Bricelj: Pobeg misli

Zarjina zgodba Pobeg misli uporablja bogato besedišče in ideje in predstavlja izredno zrel družbeno kritičen pogled, ki nas je prav zabolel. Če so pogledali stran, so imeli manj dela, pravi v svoji zgodbi, v kateri nesrečna punca v brezbrižnem svetu osamljenost preseže samo v pogovoru o knjigah. Zgodba z izredno simboliko in najboljšo uporabo izhodišča!

• Eva Učakar: Štiriperesna deteljica

Zgodba, ki z vzkliki, padci in drugimi prigodami deluje skoraj stripovsko, nas da pomembno lekcijo: sreča ni nekaj, kar bi bilo odvisno od čudežnih predmetov, ampak si jo krojimo sami. Nauči nas pa tudi tega, da se nima smisla vnaprej sekirati, kako nam bo šlo, ampak potrebujemo tudi kanček samozavesti. Zato zgodbi dajemo 17 … Ne! 71 točk.

• Solej Zupanič: Skrivnost potovanja skozi čas

Solejeva zgodba je žirijo nasmejala, predvsem pa ji je bila všeč zaradi svoje divje mešanice znanstvenofantastične zgodbe o potovanju skozi čas, vesterna oziroma indijanarice in zgodbe o čudežni moči glasbe, ki lahko obuja mrtve in omogoča potovanje v času. Kar ne velja samo za glasbo. Mi smo namreč v času potovali s Solejevo zgodbo.

PREJEMNIKI POSEBNIH OMEMB (III. TRIADA)

• Andraž Babšek: SMS

Zgodba si zasluži posebno omembo predvsem zaradi svoje oblike: v veliki večini je namreč izpisana v SMS-ih, ki si jih pošiljajo med sabo Adrijan, kot glavni junak, pa učiteljica, Gorazd, Jan, Manja in Adrijanova mama. Zaradi karantene, seveda, a tudi zato, da nas nasmeji s svojim jezikom in vsebino, s katero se razkrivajo karakterji in razpoloženja piscev.

• Ana Jankovec: Samo ena in edina želja

Gre za zgodbo, ki psihološko prepričljivo, metaforično in simbolično govori o razklanosti med tistimi, ki imajo vse, in tistimi, ki živijo v umazaniji in bedi in ki jih imajo skorajda za živali. Zgodba se napaja v sodobnih anti-utopijah, postreže z akcijskim pobegom in dogajanjem, a tudi s tragičnim in izredno poetičnim koncem.

• Rožle Konc: Ljudje z morja

Rožletova zgodba se za razliko od večine ne vživlja v »drugačne« iz odlomka, ampak v tiste na drugi strani: razvajene, bogataške frajerje, ki sicer nimajo pojma, a so tako polni samih sebe, da se jim zdi, da je cel svet njihov. Ob stiku z realnim življenjem, trdim delom in celo nevarnostjo se tako skupina prijateljev nauči marsičesa novega o svetu in soljudeh.

• Rachel Laura Lovšin: Drugačno življenje

Medtem ko se na eni strani ljudje predajajo lenarjenju, soncu in valovom, na drugi strani sveta divja vojna, ki ljudi neprestano sooča s smrtjo. Izhodiščni odlomek tako postane šepet lepšega, normalnega življenja, sanjski privid, tolažba, ki se ji predajata tovariša, vojaka, medtem ko okrog njiju bombe padajo vse bližje in bližje ...

• Trina Štolfa: Usodne kaplje

Zgodba izredno doživeto pripoveduje o Ani Glinšek, prvakinji v plavanju, ki med zmagoslavjem neprevidno pade, se udari v glavo in izgubi spomin. Zgodba z močno simboliko vode, ki Ano tudi vrne nazaj v objem presrečnih staršev, saj spomin dobesedno pricurlja nazaj, ko znova nerodno polije kozarec vode. Izredno premišljeno in zaokroženo.

PREJEMNIKI POSEBNIH OMEMB (SREDNJA ŠOLA, A KATEGORIJA)

• Manca Gostan Zevnik: »Ko boš imel nekoga rad«

Pretresljiva zgodba o razpadu družine, polna na videz nepomembnih detajlov. V celoto jo povezuje ideja o prvem vtisu, o pomembnosti katerega pripovedovalcu govori oče, ki se trudi impresionirati mogoče delodajalce, pozneje pa pripovedovalca zavede prvi vtis o Ernestu, ki se izkaže za pomemben košček mozaika o koncu.

•  Katja Huber: Pandorina potovalka

Še ena od fantastičnih zgodb, ki tokrat povezuje izhodiščni odlomek z grško mitologijo o titanu Prometeju in Pandorini skrinjici. Ni naključje, da tudi tale zgodba sredi nenavadnih časov, v katerih smo se znašli, govori o ohranjanju upanja. Nismo sicer povsem prepričani, ali je pravo mesto za njegovo skladiščenje hladilnik, ampak dokler je na varnem, naj bo.

•  Jona Levar: Pravi ljudje

Kratka zgodba, polna glasbenih referenc, ki deluje izredno sveže in sodobno, kakor da bi bila avtorica prekaljena pisateljica uspešnic. Imeniten, zelo živ in realističen dialog med mladima zaljubljencema, Noro in Borom, počasi, izredno spretno preide v zgodbo o izgubi partnerja, nadnaravno pripoved o duhovih ali pač prividih duševne bolečine.

•  Jure Malovrh: Iz roke v nebo

Duhovita in celo nekoliko eksperimentalna, vizualna pripoved o potovalki, ki je v resnici ugrabljena ženska v rokah velikana in ki res ne rabi moškega, da jo reši. Medtem okvirna zgodba »nadobudnega pisatelja« govori o tem, kako nastaja literatura, pa malo tudi o tem, kako skozi literaturo nastaja svet. Tudi mi smo se namuznili.

•  Minea Srpčič: Popotnik

Znanstvenofantastična ali pa samo fantastična zgodba o moškem, ki ga skrivnostna sila vsakih 72 dni teleportira v drugačno realnost oziroma v drug čas. To seveda sproži številne nevšečnosti in vprašanja, med njimi tudi kakšno večno, eksistencialno vprašanje, s katerim se drugače ubadamo tudi bralci. Všeč nam je bilo tudi skrivnostno vzdušje z odprtim koncem.

 PREJEMNIKI POSEBNIH OMEMB (SREDNJA ŠOLA, B KATEGORIJA)

• Asja Kuhar: Na malo čuden način

Zgodba na nek način nastaja pred bralčevimi očmi, saj se pripovedovalka nenehno sprašuje o moškem s potovalko, na glas razmišlja o njegovih okoliščinah in karakterju ter tako izriše psihološko zanimivo, sociološko podkrepljeno podobo nekega posameznika, potisnjenega na rob zaradi tragičnega dogodka, ki pa ga le preboli in iz njega celo splete nov začetek.