Tara Djordjević, iz predstave Alica v čudežni deželi, KUD Franc Kotar Trzin,
Ronja Usenik, iz predstave Vzorni soprog, OŠ Riharda Jakopiča,
Neja Sajovic, iz predstave Skrivnosti iz šolskega WC, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem,
Anej Okorn, iz predstave Karlina pajčevina, OŠ Škofljica,
Jaka Mezek, iz predstave Čarobnost Blejskega jezera, KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora,
Maša Kovač, iz predstave Koko Dajsa, OŠ Venclja Perka,
Nadja Medić, iz predstave Boj na zelenjavnem vrtu, OŠ Tončke Čeč,
Ambrož Grum, iz predstave Tajno društvo PGC, OŠ Hinka Smrekarja,
Jure Štefane, iz predstave Temne sile najstništva, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik,
Lili Stare Luskovec, iz predstave Resnično dobri prijatelji, Kulturno umetniško in izobraževalno društvo APéL,
Oskar Hudolin, iz predstave Pravljični direndaj, OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki,
Anej Jug, iz predstave Rešitev išči v sebi, OŠ Tabor Logatec,
Miha Škrlep, iz predstave Najemnina, OŠ Mengeš,
Natalija Kusič, iz predstave Zvezda Z, OŠ Martina Krpana,
Manca Sušec, iz predstave Nisem smrklja, OŠ Martina Krpana.
Melita Bračko Hakl in Luka Ščavničar, za predstavo Maček Muri, OŠ Gornji Petrovci,
Talija Kaličanin, za predstavo Resnično dobri prijatelji, Kulturno umetniško in izobraževalno društvo APéL,
Anja Zajamšek, Sandra Omladič, Blanka Rotovnik, Judita Kolenc, za predstavo Pravljični direndaj, OŠ Bratov Letonja Šmartno ob Paki.
Za predstavo Ribek, pod mentorstvom Sare Ančnik Jemec.
Obrazložitev predsednice žirije Staše Prah: »Zavesa se odpre..bup,blup, blup… potopimo se v podvodni magični svet. Kar naenkrat neha obstajati oder, še manj Festivalna dvorana. Vsak detajl od scenografije do kostuma in zvočne podobe je bil do potankosti premišljen, usklajen in hkrati še kreativno izveden – videli smo, da se da z veliko mero domišljije, čisto navadne domače predmete pretvoriti v želvje oklepe, meduze, ribe. Dovršena estetska celota, ki deluje zelo gledališko, ki vzbuja imaginacijo in nam vsaj za trenutek omogoči, da se iz realnega življenja potopimo nekam tja, v globine sveta.«
Za predstavo Tik tak, pod mentorstvom Doroteje Kukovec.
Obrazložitev predsednice žirije Staše Prah: »Problematične teme najstnikov in celotnega človeštva, zelo viden tudi analitični in raziskovalni pristop do tem. Zavzemanje lastne perspektive in to jasno, glasno in brez popuščanja. Kreativno, poglobljeno, sočutno in čutno uprizarjanje mejnih situacij znotraj družbe in posameznika. Skupina, ki se zaveda, kako pomemben je vsak člen in zato ustvarijo nepremagljivo skupnost, ki sporoča, da je ozaveščena in da je pripravljena na spremembe. Angažiranost, ki pride do srca gledalca, ki gane, premakne, predvsem pa poskrbi za refleksijo. Bravo za pogum, izvirnost in moč!«
Za predstavo Nisem smrklja, pod mentorstvom Mojce Pfeifer.
Obrazložitev predsednice žirije Staše Prah: »Kako v skupini vzpostaviti posameznika s specifičnimi lastnostmi, z jasno nalogo in ciljem. Kako odrski prostor zavzeti suvereno, premišljeno, kreativno, predvsem pa z občutkom posvečenosti, zavedanja in ljubeznijo do ustvarjanja. Kako misliti odrske situacije skozi imaginacijo. Kako dobro izbrani predmeti, ki tudi zaradi odnosa do njih, postanejo čisto pravi, realni prostori, znotraj katerih se gradi odrska napetost, jasna statusna vloga posameznikov in predvsem, vse menjave se dogajajo fluidno in v skladu z zgodbo. Kako pomembno je, izbrati besede in teme, ki jih otroci lahko ponotranjijo in poustvarijo na odru, kako pomembno je, da vedo kaj govorijo in najpomembneje kaj sporočajo gledalcem. Kako sproščujoče je vedeti in videti, da niste smrklje in smrkavci ampak pravi gledališki ustvarjalci!«
Za predstavo Nabriti mulc v akciji, pod mentorstvom Saše Hudnik in Brigitte Mikl.
Obrazložitev predsednice žirije Staše Prah: »Fascinantno je bilo opazovat tako sproščene, angažirane fante, z občutkom za lahkoto in obliko. Zelo inteligentno zgrajeni prizori, zelo kreativno uporabljan impro princip in še enkrat čestitke tudi glavnemu igralcu za presežek v smislu motorja in največjega podpornika cele uprizoritve. Duhovito in s pravo mero uporabljeni stereotipi, ki se razvijejo v zelo intimno dojemanje vlog znotraj družbe. Čistina odra in minimalizem v kostumih omogočita v prvem planu igralcem dovolj prostora za igro, za izraz telesa, za kreiranje in moramo poudariti, da so kljub temu zelo natančni in nepopustiljivi. V drugem planu pa omogoča gledalcu tudi asociatvino polje, prostor lastne interpretacije in soustvarjanje uprizoritve.«
Obrazložitev članice žirije, režiserke Eve Nine Lampič:
»Enodejanka Polž je duhovita pripoved o lazarju, nečimernem polžu, ki se, v iskanju čarobnega napoja za lepoto, poda na pot skozi gozd. Besedilo odlikujejo duhoviti plastični dialogi ter zaokroženi in poantirani prizori. Raznoliki, specifično okarakterizirani liki živali (marljive mravlje, navihane lisice, mrka vrana, ljubeznivi polž) poganjajo naprej polževo dramo in skozi slikovite dialoge postopoma razkrivajo napeto zgodbo. Humor, učinkovit suspenz in duhovit obrat, ko protagonist, išoč čarobni napoj, namesto najdbe lepote skoraj najde svoj bridek konec (postane kosilo), zabavajo in presenečajo bralca ob kratkem branju. Zlahka si predstavljamo, da je besedilo Polž le ena od epizod v širšem sklopu zgodbic – namreč z zanimanjem bi lahko spremljali polža še na mnogih njegovih iskajočih popotovanjih skozi gozd. Zdi se, da bi osrednji lik polža s svojo naivnostjo, iskrenostjo in odprtostjo ter raznolik čarobni svet gozda lahko služil kot kanal za še mnoga premišljevanja o življenju. Polž Jerneja Škufce bi zlahka lahko zaživel tudi v obliki kratkega animiranega filma ali lutkovne uprizoritve, kjer bi z likovnimi sredstvi lahko oživili domišljijski svet živali.«
