Razstava: OSTANI TAKO DOLGO, KOT ŽELIŠ
V sklopu festivala HOKUS POKUS 2020 se bo predstavila vizualna umetnica Nina Koželj.
Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo ter študiju likovne pedagogike v Ljubljani je asistirala kot demonstratorka na fakulteti pri predmetih grafika in keramika. Zadnje desetletje vodi tečaje kiparstva in grafike v Pionirskem domu v Ljubljani, pa tudi kje drugje, če jo prepričajo. Čim večkrat skuša pobegniti na umetniške rezidence v tujino in kontinuirano razstavljati v galerijskih prostorih kot tudi na prostem. Za mnoga dela je prejela mnogo nagrad. Poleg obrtniške spretnosti jo odlikujeta iznajdljivost in senzitivnost v odnosu do občinstva. Njena dela destabilizirajo tradicionalni vlogi aktivnega ustvarjalca in pasivnega gledalca. Od slednjega hoče izvabiti odziv. Ker je v miselno produktivnost z umetnino vse težje dregniti, se Nina Koželj loti telesnih občutljivosti. – piše o njej umetnostna zgodovinarka Urška Gabrič.
Na festivalu bo umetnica predstavila delo iz cikla OSTANI TAKO DOLGO KOT ŽELIŠ /STAY AS LONG AS YOU WANT, v katerem obiskovalci lahko posegajo v osebni prostor skulptur a s tem sprožajo nehoten neprijeten fizičen odziv lastnega telesa. Gre za elektrificirano prostorsko postavitev, narejeno iz trakov pašne ograje in električnega pastirja, ki ponazarjajo koruzno polje, v naravni velikosti. Koruzno polje sega v višino skoraj 2 metra, natančno izvezene rastline koruze pa se bohotijo pod koruznimi storži. Ob nizkonapetostnih električnih pulzih koruzno polje prasketa.
Kurator Boris Beja o postavitvi:
Ko mislimo koruzno polje mislimo labirint in tekanje med velikimi rastlinami, ki so nas lahko opekle, s šilastimi listi pa tudi porezale do krvi. Cvetovi koruze zadišijo najbolj na obmorski promenadi, ko se mlečna koruza popeče in smo lahko otroci pri starih starših imeli dovoljeno izkušnjo z ognjem.
Nina Koželj v galeriji poustvari koruzno polje, ki ni ograjeno z zaščitno ogrado ampak je ograda sama po sebi. Pred nami je postavljeno koruzno polje, podoba spominja na prizor iz ruralne krajne. Sestavljena iz zaščitnega traku, po katerem se pretaka električna energija. Ta obiskovalcu instalacije onemogoča vstop vanjo, na voljo nam je kot nemo opazovanje od zunaj, ko vemo, da je nevarno prestopiti mejo in prestopiti v t.i. koruzno polje. Naelektreno polje nas tako postavlja v pozicijo živali, plenilca, nezaželenega opazovalca tapiserije na katero ni vstopa in mi ljudje, ki mislimo, da si lahko lastimo vse, si koruze Nine Koželj ne moremo odtrgati in si jo speči na domačem tabornem ognju.
Boris Beja
Razstava bo na ogled v Baletni sobi Pionirskega doma na Vilharjevi 11 (I. nadstropje, vhod FD), med 8. in 10. januarjem 2020.
Razstava bo na ogled tudi v času festivala Bobri, v Pionirskem domu na Komenskega 9.
