Voci Incognite (Zakriti glasovi)

VOCI INCOGNITE – ZAKRITI GLASOVI

Avtorski projekt

Barok je sredi 17. stoletja razgibal in vzvaloval, okrasil in obogatil resnejši, bolj zadržan renesančni izraz. Pa so v ustvarjalno prekipevajočih vodah baročne glasbe lahko svoje mesto našle tudi ženske?

Beneška skladateljica in pevka Barbara Strozzi (1619–1677) je bila svojevrsten fenomen, saj je brez podpore Cerkve ali plemstva v času svojega življenja izdala številna glasbena dela, zvečine posvetna. Kot nezakonska hči je odraščala v hiši Giulia Strozzija, pesnika in libretista, ki jo je v otroštvu in mladosti odločilno podprl pri razvijanju umetniških talentov. Znana kot izredna pevka, se je Barbara Strozzi v svojih kompozicijah odlikovala s prepletom tenkočutno artikulirane besedne poetike in glasbenega izraza. Sočasno se je v beneškem samostanu-sirotišnici Ospedale della Pietà razvijala tudi glasbena šola, katere zbor in orkester sta v začetku 18. stoletja že slovela daleč naokrog. V Ospedale della Pietà  so mdr. mentorsko in skladateljsko delovali  Francesco Gasparini, Antonio Vivaldi in Nicola Popora; prenekatera gojenka sirotišnice je dosegla pravo glasbeno mojstrstvo (Anna Maria del Violin, Santa della Pietà, Fortunata Cantora idr.).

Naš pogled na vlogo in položaj ženske-glasbenice v baročnih Benetkah se razpira na stičišču nasprotij med svobodnim, individualnim izrazom posvetnih vsebin Barbare Strozzi in skupinskim glasbenim udejstvovanjem deklet za zidovi samostana-sirotišnice.

Tako Barbara kot gojenke Ospedale so bile prej izjeme kot pravilo svojega časa – oboje izjemne pa so danes kljub temu bolj ali manj pozabljene.

Čeprav so veliko prispevale k temeljem ženske ustvarjalnosti, ki ima moč odmevati tudi v javnosti, se moči njihovih glasov iz mimobežnih omemb v enciklopedijah glasbe ne da zaslutiti. 

Glasbeno-gledališka predstava Voci incognite tem neznanim glasovom prisluškuje. Da bi odprli zaprto in odstrli zakrito. Da bi jih spet zaslišali.

Avtorstvo besedila in režija: Ana Jerman Obreza

Izbor glasbe: Mojca Jerman

Scenografija in kostumografija: Andrej Vrhovnik

Svetlobno oblikovanje: Jaka Varmuž

Oblikovanje zvoka: Peter Penko

Produkcija: Slovensko komorno glasbeno gledališče v sodelovanju s Pionirskim teatrom

Nastopajoči:

Kaya Tokuhisa – La Serenissima, Anna Maria, Barbara in ostali glasovi; sopran

Mojca Jerman – baročna violina

Domen Marinčič – viola da gamba

Glasovi na posnetku: Kaya Tokuhisa, Mojca Jerman, Ana Jerman Obreza

Glasba, uporabljena v predstavi:

Francesco Gasparini (1661–1721): L'oracolo del fato, Uvertura za godala

Antonio Vivaldi (1678–1741): Cum dederit

Antonio Vivaldi: Koncert za violino RV 279 – Allegro v e-molu

Johann Schenk (1660–1712): Sonata VI v a-molu, L’Echo du Danube, op. 9: Aria

Francesca Caccini (1587–1640): Sinfonia iz opere La liberazione di Ruggiero dall'isola d'Alcina

Antonia Bembo (c. 1640–c. 1720): Ha que l'absence

Barbara Strozzi (1619–1677): Che si puo fare

Nicola Porpora (1686–1768): Salve Regina

Mojca Jerman – improvizacije na violini; Domen Marinčič – improvizacije na violi da gamba

Oblikovanje plakata: Ana Jerman Obreza, Luka Jerman

Cena vstopnic:

15 eur

Nakup vstopnic uro pred pričetkom prireditve na blagajni prizorišča.