PESEM ZA LARO - UJETNICA ČASA, gledališko-glasbeni projekt

Pesem za Laro - ujetnica časa je darilo Pionirskega doma ob letošnjem kulturnem prazniku, ki ga obeležujemo 8. februarja.

Vstopnice za predstavo so na voljo po polovični ceni. Pri nakupu vstopnic na eventim.si za popust uporabite kodo LARA50. 

Pesem za Laro  je gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno tragične ljubezenske zgodbe, ki je v šestdesetih navdihnila Hollywood in po kateri še danes posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski trikotnik umeril po lastni življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v turbulenten čas revolucije. Pesem za Laro je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in ­- srčnosti!

Navdih za gledališko-glasbeno predstavo Pesem o Lari je Lara Janković našla kar v svojem imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Firbčno brskanje po zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave s katerim se je kot

Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu Nobelove nagrade, ko so ga oblasti iz piadestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni. Ali v imenu umetnosti.

Predstava je tudi prava glasbena poslastica, ki postreže z bogato zgodovino ruskih pesmi, prevedenih v slovenščino, kot so: Črne oči, Žerjavi, Ko sem nad Moskvo večeri, Ob koncu le še par besed in mnoge druge. Prav tako so v predstavo subtilno vtkani tenkočutni verzi mojstra poezije, Borisa Pasternaka.

FESTIVALNA DVORANA, 3. februar 2024, ob 20.00

VSTOPNICE NA VOLJO NA PRODAJNIH MESTIH EVENTIMA.

Igra in poje: Lara Jankovič

Idejna zasnova: Lara Jankovič

Tekst po motivih spominov Olge Ivinske Leta s Pasternakom: Simona Hamer

Režija: Yulia Roschina

Odrski gib: Ana Pandur Predin

Dramaturgija: Simona Hamer

Glasbeniki in aranžerji: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič

Vodja glasbene zasedbe: Ravi Shrestha

Glasba: Prirejene ruske pesmi in romance

Prepesnitve v slovenščino: dr. Igor Saksida, Zima- besedilo Feri Lainšček, glasba in aranžma Vitali Osmačko

Kostumografija: Elizabeta Zubčič

Maska: Romana Marolt

Scenografija: Lara Jankovič, Nejc Zupančič

Tehnična izvedba: Demo produkcija

Oblikovanje tona: Primož Vozelj, Damir Rapić

Oblikovanje luči: Alen Hrvatin, Matjaž Bajc

 Ilustracija in oblikovanje: Mitja Bokun 

Fotografije: Dejan Nikolić

Fotografije iz predstave: Jadran Rusjan

Produkcija: Lara Jankovič in Zavod LibertArt

Koprodukcija: Avditorij Portorož in Pionirski dom Ljubljana

Podporniki: Mercator d.d., Riko d.o.o, Viktoria lasulje, Mestna občina Ljubljana

Predstava traja 1 uro 25 minut, brez pavze.

https://youtu.be/MptowbDsXgk

https://veza.sigledal.org/kritika/r

_______________________________________________________________________________

O USTVARJALCIH:

YULIA ROSCHINA, režija

Yulia Roschina se je rodila leta 1982 v Moskvi in se z osmimi leti preselila v Slovenijo. Gledališko režijo je študirala na AGRFT v Ljubljani. Posveča se režiji gledaliških predstav za odrasle in otroke. Polje njenega ustvarjanja zaobjema dramske, glasbene, plesne in lutkovne predstave. Med njenimi režijami velja omeniti gledališko predstavo Gospa Bovary Nebojše Pop Tasića, za katero je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo. Njene močno vizualne in estetsko izčiščene predstave natančno detektirajo celoten spekter človekove duševnosti, ki ga vedno znova odkriva v poglobljenem raziskovanju z igralci.

SIMONA HAMER, dramatizacija

Samozaposlena v kulturi kot dramatičarka in dramaturginja. Soustvarila je več kot štirideset gledaliških predstav, številne so bile nagrajene. Napisala je več celovečernih izvirnih dram in je avtorica več adaptacij in dramatizacij. Je prejemnica Grumove nagrade in nagrade Gašperja Tiča za najboljši libreto za besedilo Cimra.

ANA PANDUR PREDIN, odrski gib

Plesalka, koreografinja, pedagoginja, avtorica. Po zaključenem izobraževanju klasičnega baleta je študirala flamenko ples in teorijo v Madridu, v Sloveniji pa je ustanovila PKD Flamenko. Flamenko povezuje s sodobnimi uprizoritvenimi praksami, s sodobnim plesom, gledališčem in glasbo.

RAVI SHRESTHA, kitara

Akademski glasbenik, kitarist in pedagog. Sodeluje v zasedbah argentinskega tanga in v flamenko-jazz duetu s kitaristom Miho Petričem. Poučuje na glasbeni šoli Radovljica.

TILEN STEPIŠNIK, kitara

Kitarist (klasična, električna, bas kitara in ukulele), samozaposlen v kulturi, inštrumentalist, pedagog, skladatelj. Nastopa doma in v tujini, izdal ali sodeloval  je pri 25 zgoščenkah, ukvarja se z različnimi zvrstmi glasbe. Soustanovitelj dua Aritmija z Dinom Džopo.

GAŠPER PRIMOŽIČ, harmonika

Akademsko izobrazbo je pridobil v Celovcu in Gradcu, poučuje harmoniko v Glasbeni šoli Radovljica, član skupine Etnomad, Rojotango kvartet ter Rojotango orchestra. Nastopa doma in v tujini.

ALEKSEJ ERMAKOV, balalajka

Končal je Samarsko višjo glasbeno šolo Satalova ter Samarsko akademijo za glasbo in kulturo, bil je solist ansambla Sovjetske armade, s katerim je veliko igral tudi v Evropi. Igra v kvartetu Kalinka. Na številnih tekmovanjih je s svojo virtuoznostjo dosegal visoke ocene ali zmagoval. Je edini balalajkar v Sloveniji.