Prevodni strip za otroke in mladino med teorijo in prakso.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev s Pionirskim domom – Centrom za kulturo mladih odpira nov izobraževalni program o vlogi in pomenu slovenske prevodne književnosti za otroke in mladino.
Na interaktivnih predavanjih in delavnicah, ki jih bodo vodili uveljavljeni prevajalci_ke in prevodovci_ke, bo tekla beseda o vključevanju kakovostnih prevodnih del v učni proces, o možnostih didaktizacije in književnem prevodu kot samostojnem avtorskem in umetniškem delu.
Prvi sklop predavanj in praktične prevajalske delavnice je namenjen prevodnemu stripu za otroke in mladino in prenašanju stripovskega žanra v slovenski jezikovni in kulturni kontekst. Posebne pozornosti bodo deležni stripi, ki so bili izpostavljeni v okviru nagrade Vasje Cerarja za vrhunske prevode mladinske književnosti, ki jo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje od leta 2022.
Izobraževanje je namenjeno šolskim pedagogom in pedagoginjam vseh jezikovnih smeri.
Izobraževanje bo potekalo v soboto, 25. januarja 2025, med 9. in 17. uro v prostorih Pionirskega doma na Vilharjevi cesti 11 v Ljubljani.
URNIK IZOBRAŽEVANJA
8.30 –9.00 Prihod.
9.00 –10.30 Uvodno predavanje s projekcijo kratkega dokumentarnega videa: Prevajalska dediščina skozi prostor in čas (Tanja Petrič, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev).
10.30 –12.00 Vzlet sodobnega stripa za mlade in najmlajše (Žiga Valetič, predavanje).
12.00 –13.30 Strategije izbora in prevajanja za otroke in mladino iz manj znanih književnosti na primeru Finske in Estonije (Julija Potrč Šavli, predavanje).
13.30 –15.00 Odmor za kosilo.
15.00 –17.00 Prevajalska delavnica z Boštjanom Gorencem – Pižamo, prejemnikom nagrade Vasje Cerarja 2024.
Kotizacija za udeležbo na delavnicah znaša 40 €, ki jo lahko za mentorico ali mentorja poravna izobraževalna ustanova. Prijave sprejemamo do 17. januarja 2025, kotizacijo je potrebno poravnati preko TRR do 21. januarja 2025. Za prijavo na delavnico izpolnite priloženi obrazec, na katerem so tudi podatki za plačilo.
* Število mest je omejeno.
** Za študente jezikovnih smeri je delavnica brezplačna.
*********
PREDAVAJO:
Tanja Petrič je književna prevajalka iz nemškega jezika, prevodoslovka, literarna kritičarka in urednica. Literarne kritike in članke s področja književnosti in kulture objavlja v domačih in tujih medijih. S kritiškimi in prevajalskimi prispevki sodeluje tudi z Radiom Slovenija. Leta 2011 je za prevode poezije prejela prevajalsko nagrado Lirikonov zlát, leta 2015 Stritarjevo nagrado za najboljšo mlado kritičarko, 2016 pa nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Od leta 2010 je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), od 2020 tudi njegova predsednica, in članica Društva slovenskih literarnih kritikov (DSLK), od leta 2016 pa tudi članica Slovenskega centra PEN. Ob 70. obletnici DSKP je zasnovala projekt »Prevajalski sprehod po Ljubljani«, ki se ukvarja s prevajalsko dediščino mesta. Od leta 2023 je članica žirije za nagrado kresnik za najboljši slovenski roman, od 2024 pa članica Nacionalnega sveta za kulturo.
Žiga Valetič je pisatelj, scenarist, publicist, prevajalec in grafični oblikovalec. Med letoma 1998 in 2006 je prevedel več knjig mistične poezije, pozneje pa napisal nekaj knjig s tematiko samomora. Leta 2013 je bil z romanom Optimisti v nebesih nominiran za nagrado Mladinske knjige Modra ptica. Je soavtor nekaj dokumentarnih filmov in scenarist. Piše publicistične tekste s področja popularne kulture in umetnosti (glasba, strip, literatura, kultura okoljevarstva). Svoje bogate izkušnje oblikovalca, ki je v zadnjih 25 letih poslal v tiskarne približno tisoč knjig različnih založb, je strnil v strokovnem delu Nomadi med platnicami, Grafični oblikovalec med tiskarstvom, umetnostjo in založništvom (Cankarjeva založba, 2022).
Julija Potrč Šavli je uveljavljena prevajalka iz finščine, estonščine in angleščine. Prevaja prozna dela, poezijo ter otroška in mladinska dela. Iz finščine je doslej prevedla dela avtorjev, kot so Sofi Oksanen, Kari Hotakainen, Selja Ahava, Leena Krohn in Rosa Liksom, iz angleščine pa dela Jacka Kerouaca, Janet Frame in Etgarja Kereta. Leta 2010 je prejela nagrado Radojke Vrančič za najboljšo mlado prevajalko. Med letoma 2009 in 2014 je poučevala finski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bila je dolgoletna članica upravnega odbora Društva slovenskih književnih prevajalcev, je članica nadzornega odbora slovenske sekcije IBBY, sodeluje pa tudi v številnih mednarodnih projektih na področju literature.
Boštjan Gorenc – Pižama živi v majhni vasici na robu Kranjske in če gre verjeti uradnim zaznamkom, se je nekoč tudi rodil. Umrl še ni ali pa to zelo dobro skriva. Že od malih nog je zaljubljen v jezik, ki je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. V književnih krogih se je najprej predstavil kot prevajalec. Najmlajšim se je priljubil s prevodi serij o Kapitanu Gatniku in Pasjem možu (Pilkey) ter Gospodu Gnilcu (Stanton), najstnike je prepričal s prevodi uspešnic Krive so zvezde (Green), Čudo (Palacio) in Eleanor in Park (Rowell), odrasle pa je prestavil v krvavi fantazijski svet Pesmi ledu in ognja (Martin). Za prevod romana Dobra znamenja (Gaiman, Pratchett) je bil leta 2012 uvrščen na častno listo IBBY, Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Z Matejem de Ceccom je izdal štiri knjige stripov o Šnofijevi druščini, s katero spravljata v smeh Pilovke in Pilovce že od leta 2008. sLOLvenski klasiki 1 so njegov solistični prvenec, ki so na knjižnem sejmu 2016 prejeli nagrado knjiga leta in se prodali v več kot 12.000 izvodih. Z Igorjem Šinkovcem sta ustvarila slikanice Kaj se skriva očku v bradi, Si že kdaj pokusil luno? in Si že kdaj jezdil morskega konjička?, z Ano Razpotnik Donati pa slikanico Botrovo darilo. S Tanjo Komadina sta po motivih Cankarjeve zbirke črtic Moje življenje naredila strip Moj lajf, ki je zaživel na odru Lutkovnega gledališča Maribor v režiji Sebastijana Horvata. Z Jako Vukotičem sta ob pomoči dr. Kozma Ahačiča v knjigo Reformatorji v stripu ujela življenji Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, po motivih knjige pa je nastala predstava Reformatorji na odru, kjer Pižama nastopa skupaj z Nikom Škrlecem. Z Jako Vukotičem je združil ustvarjalne moči tudi pri knjigi Huda risinja. Boštjan Gorenc se ukvarja tudi s stand-up komedijo in snemanjem podkastov. Doma ima na polici dve jabolki navdiha, ki mu jih je podelil bivši predsednik Borut Pahor: eno jabolko za sLOLvenske klasike 1 in drugo za sodelovanje pri projektu Cankar v stripu. Povezave: IG: @stricbedanc / FB: Boštjan Gorenc – Pižama / www.pizama.net
Izobraževanje je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
