»Slovenija ima veliko talentiranih mulcev«

10. Glasbeni festival Pionirskega doma

10. Glasbeni festival Pionirskega doma                                   

»Slovenija ima veliko talentiranih mulcev«

 

V ljubljanskem Pionirskem domu - Centru za kulturo mladih so za 10. jubilejni glasbeni festival pripravili odmeven koncert z mladimi ustvarjalci, ki so blesteli na dosedanjih festivalih, z njimi pa so zapeli uveljavljeni gosti

 

Na odru Festivalne dvorane Pionirskega doma - Centra za kulturo mladih se je sinoči bučno praznovalo, odzvanjali so mladostni ritmi različnih zvrsti. Glasbeni festival je namreč uspešno zaključil svojo prvo dekado, zato so organizatorji ob jubileju pred občinstvo znova povabili mlade ustvarjalce, ki so blesteli na dosedanjih festivalih. Svoje prve nastope so podoživele skupine K.L.T., Furu efu, Blooming, Imset, The Fapper ter Tobija Hudnik in Lana Petrovič kot solista. Da je bila okrogla obletnica še bolj slovesna, so se mladim na odru pridružili še uveljavljeni glasbeni mojstri, Matevž Šalehar – Hamo, Jadranka Juras, Neisha, Jernej Dirnbek, Eva Moškon ter Slon in Sadež.

V desetih letih Glasbenega festivala Pionirskega doma v Ljubljani se je prav na tem odru zvrstila množica mladih glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev. Večina se je prav z nastopom na odru Festivalne dvorane prvič srečala z občinstvom, za mnoge je bila to prva postaja na glasbeni poti, ki jo danes uspešno nadaljujejo. »Gotovo bi jih lahko našteli vsaj 150, vsako leto je komisija izmed prijavljenih osnovnošolcev in srednješolcev izbrala po 15, 20, navadno pa se jih je prijavilo od sedemdeset do sto. Nekateri so na tem odru nastopili dvakrat, trikrat. Danes imamo tu skupino, ki je nastopila pred osmimi leti, pa je še vedno aktivna,« je povedal Andrej Pekarovič, dolgoletni vodja Glasbenega festivala v Pionirskem domu. 'Podedoval' ga je po Juretu Karasu, članu znanega dua Slon in Sadež, brez katerega tega festivala ne bi bilo.

Viktorija Potočnik, direktorica Pionirskega doma, se še dobro spomni, kako je bilo pred desetimi leti: »Jure nas je obiskoval in začel to idejo počasi razvijati. Jaz pa sem hitrih reakcij zato sem mu rekla: 'Naredimo nekaj za generacijo, ki se skriva po kleteh ali sploh ne more vaditi, zato ker nima možnosti.' K temu me je je spodbudilo tudi dejstvo, da smo naše kletne prostore že prej oddajali mladim, srednješolcem in osnovnošolcem, ki v blokih ne morejo vaditi. Prav pod mojo pisarno so vadili že številni bendi. Zame je to zvočna kulisa, ki mi še danes daje veliko inspiracij in malodane rastem z glasbenikom, ki začne s hudimi toni in potem pride do profesionalnih. Ta moja odprta vrata in Juretova ideja, da bi naredili kakšen koncert zanje, se je poklopila, no in danes imamo že deseti glasbeni festival.«

Vse se je torej začelo z namenom, da bi mladim in neuveljavljenim posameznikom ter skupinam iz slovenskih osnovnih in srednjih šol omogočili, da nastopijo pred občinstvom vrstnikov in starejših ter jim predstavijo svoje avtorsko glasbeno ustvarjanje. »Za nekatere je bil prvi nastop zelo čustven dogodek. Trema je bila pogosta, a z dobro ekipo smo vse premagali. Glasbeni festival je bil za mnoge zelo uspešna odskočna deska v popularnost. Še danes jih spremljamo in zelo ponosni smo nanje,« je poudaril Pekarovič, Potočnikova pa je dodala: »Tukaj je, na drugem ali tretjem festivalu, zmagala Eva Boto. Takrat je bila še osnovnošolka. In potem smo jo čez tri, štiri leta videli že na velikih glasbenih odrih. Je pa tudi veliko mladih, ki so tukaj dobili spodbudo, danes pa so izvrstni glasbeniki na glasbenih šolah.«

Pred koncertom smo ujeli člane skupine Blooming, ki jo sestavljajo Matic Lukšič, Nataša Zamida, Marko Ježek in Gašper Kirn. Našli so se prav v Pionirskem domu. »Po zmagi na 2. glasbenem festivalu, leta 2009, sem začel hoditi v Pionirski dom na ure kitare. Tu sem spoznal Marka in skupaj sva začela delati avtorsko glasbo. Skupaj sva se prijavila na natečaj Vala 202 in bila sprejeta. Potrebovala sva neko ime in si izmislila Blooming. Kmalu sva ugotovila, da brez basista ne bo šlo, in tudi Gašperja sva spoznala v Pionirskem domu, ko smo potrebovali še bobnarja, je Gašper v bend pripeljal Natašo in od takrat smo nerazdružljivi,« je razložil Matic. »Pred osmimi leti sem prvič stopil na malo večji oder, ki ni bil učilnica. Pel sem avtorsko skladbo, se spremljal na akustični kitari, bil sem nekakšna mešanica Boba Dylana in Adija Smolarja. Zelo me je bilo strah, zato sem bil precej presenečen, da sem zmagal. Ni mi udarilo na ego, a je zelo pozitivno vplivalo na mojo samozavest.« Danes je za Bloomingi že dolga vrsta uspešnih nastopov po vsej Sloveniji, kar trije člani pa svoje znanje kot mentorji uspešno prenašajo na mlajše prav v Pionirskem domu. Bobnarka Nataša je zelo ponosna na dejstvo, da je med njenimi učenci kar devet deklet.

Na jubilejnem koncertu so nastopili z Miho Šaleharjem - Hamom. Izkušeni glasbeniki so bili zelo počaščeni, da se je mlada generacija odločila na jubilejnem odru nastopiti skupaj z njimi. »Že mnogokrat sem kot žirant sodeloval na različnih glasbenikih izborih in lahko rečem, da je v Sloveniji veliko talentiranih mulcev, « je optimistično izjavil Hamo, ki je Bloomingom zaupal svoj komad Rožice. Na 'svoje' mladince je bil zelo ponosen, pravzaprav je navdušen nad njimi: »Res so zelo so dobri, suvereni, prav cvetijo, brez pomislekov bi jih najel kot svoj bend. Ko smo bili mi toliko stari, niti približno nismo tako dobro igrali.«

Za suveren nastop na odru pa niso toliko pomembna leta in znanje, temveč predvsem karakter in odrska kilometrina. To ni isto kot neskončno preigravanje komadov v domači garaži. Živo nastopanje pred občinstvom je nekaj povsem drugega. »Mislim, da je vsak nastop, vsaka šola, ki z neko praktično logiko pristopa k učenju glasbe, koristna. Ključno je, da se izpopolnjuješ, ker lahko vadiš deset let, potem pa te postavijo na oder in vidiš, da sploh nisi za to. Če odpoveš na tej točki, si izgubil ogromno časa. Imam celo vrsto prijateljev glasbenikov, ki igrajo samo še v studiu, kar je škoda,« je pripomnil Matevž Šalehar. Med sabo in veliko mlajšimi glasbenimi kolegi ne vidi posebnih generacijskih razlik. Tudi sam nastopa z Mladimi levi, ki so vsi precej starejši gospodje. »Ko smo enkrat skupaj na odru, vsi postanemo zelo mladi,« je še dodal.

Tudi za skupino KLT ni nobenih medgeneracijskih ovir. Trem sestram Gajšek, Klari, Lauri in Titi, kitaristki, ritem kitaristki in pianistki, so se pri glasbenem ustvarjanju že dolgo nazaj pridružili bobnar Marko Lesjak, basist Tomaž Deželak in 'grandfather' mladih glasbenic, Jožef Benko, ki je drugi basist, na saksofonu pa jih je, posebej za jubilejni festival, pri enem komadu spremljal Anton Čuden. KLT, ime tvorijo začetnice njihovih imen, so zmagale na festivalu pred petimi leti. »Ni bil prvi nastop, je bil pa lep. Kot vrhunski koncert. Uživali smo,« se je spominjala Klara. »Muzika nas je kar sama potegnila vase. Ampak že od majhnega so nas domači uspavali na Avsenikove komade. No, zato pa zdaj špilamo punk rock,« je dodala malo za šalo malo zares.

Na 10. Glasbenem festivalu so se KLT postavile ob bok Nejši in izvrstno 'zažgale' z njenim komadom, Planet za zadet. »Harmonično smo se začutile,« so poudarila dekleta.

V glasbi je na splošno zelo pestro in tudi na koncertu v Pionirskem domu ni bilo nič drugače. »Videli smo cvet desetletnega ustvarjanja. Jutri pa imamo tu že literarni festival. V Pionirskem domu s temi festivali, ki so namenjeni otrokom iz cele Slovenije in tudi iz tujine, nagovarjamo vse ustvarjalne sive celice, tudi gledališke, plesne, raziskovalne. To je izjemno bogastvo, ki ga vse bolj prepoznavajo tudi pedagogi, še posebej pa starši otrok, ki prihajajo k nam na delavnice,« je po uspešnem zaključku Glasbenega festivala sklenila direktorica Pionirskega doma, Viktorija Potočnik.

Te strani uporabljajo piškote (cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotov.
Sprejmem